Nudimo edinstvene plezalne ture v osrčju Kamniško-Savinjskih Alp doline Kamniške Bistrice, ki ponuja več kot 500 plezalnih smeri.
Dolina Kamniške Bistrice in mesto Kamnik ponujata še veliko več, zato lahko plezalne ture obogatimo z ogledi naravnih znamenitosti, pohodništvom, kolesarstvom, kulturnimi dogodki in dediščino, lokalno kulinariko, zabavo in wellness ponudbo.
Ledeniška dolina Kamniške Bistrice, priljubljena destinacija ljubiteljev neokrnjene narave in tihega zaledja mogočnih gorskih vrhov, je dom izjemnim naravnim bogastvom, eni najčistejših slovenskih rek ter zanimivim zgodovinskim in arhitekturnim znamenitostim.
Po njej se vije kristalna zeleno-modra reka Kamniška Bistrica, ki jo lahko obiskovalci vse od izvira pospremijo s pohodom po slikoviti Koželjevi učni poti, katera ves čas vodi nad reko in prečka dolino po skoraj celotni dolžini.
Dolina Kamniške Bistrice predstavlja odlično izhodiščno točko do številnih gorskih vrhov v Kamniško-Savinjskih Alpah in je tako pogosta izbira za pohodniške, kolesarske in plezalske navdušence. Obdajajo jo številne gore in planine: Krvavec, Kalški greben, Grintovec, Skuta, Turska gora, Brana, Planjava, Ojstrica, Velika planina, Kamniški vrh in Ravni hrib.
Zahvaljujoč njenemu ledeniškemu nastanku jo krasijo morena, številni balvani in čudovite gorske stene, ki razvajajo z dih jemajočimi razgledi na dolino. V globini, le slab kilometer stran od izvira reke, skozi dno doline reže 30 metrov globoka soteska Predaselj, eden najlepših naravnih zakladov daleč naokoli, v kateri se je pred stoletji zagozdil balvan, ki naj bi ga po nekaterih izročilih tja položil velikan.
Dolina je impresivna tudi iz zgodovinskega in arhitekturnega vidika; rimska fibula ali sponka iz 1. ali začetka 2. stoletja, najdena pod Kamniškim sedlom, priča o tem, da je bila dolina že zelo zgodaj poseljena.
Med drugo svetovno vojno je tu delovala partizanska bolnišnica Bela, katere ostanke je videti tudi danes. Ob izviru Kamniške Bistrice si lahko obiskovalci ogledajo lovsko kočo jugoslovanskega kralja Aleksandra Karađorđevića, katero je zasnoval in zgradil najznamenitejši slovenski arhitekt Jože Plečnik, namenjena pa je bila oddihu kraljeve družine. Ko je kasneje služila Josipu Brozu Titu kot lovska koča, so jo preimenovali v Titov dvorec.
“Kamnik, mesto na poti k vrhovom.”